You are here:

Kratka zgodovina

Mestno jedro je stisnjeno na holmu- podolgovatem griču (308 m), pod razvalinami Starega gradu, ki se je v starih časih imenoval grad Turn.
Najdbe iz prehoda bronaste dobe v železno dobo dokazujejo, da je bilo področje Višnje Gore že zgodaj poseljeno, da je bil tu močan vpliv Ilirov in Keltov.
V rimski dobi naj bi bilo na mestu današnje Višnje Gore naselje Magnisna. Na Rimljane spominja več najdb, pred nekaj desetletji ob gradnji novega vodovoda tudi rimske lončene vodovodne cevi.
Prvotna naselbina Stari trg, ki ga pisni viri omenjajo že 1269 leta, je bila nižje pod gričem.
Stoletje kasneje je imela Višnja Gora že svoj pečat in določeno trško samostojnost, te pravice je cesar Friderik III. ponovno potrdil 1444 leta. Kraj je imel cesarsko mitnico, od leta 1961 pa so prebivalci volili iz svoje srede sodnika.
Zaradi vse pogostejših turških napadov so se Višnjanje pričeli zaradi boljše obrambe seliti višje na hrib. Zgradili so si močno obzidje, imeli so dve glavni mestni vrati, ter obrambne stolpe.

9. julija 1478 je cesar Friderik III. izdal listino o mestnih pravicah . To je pomenilo vrsto ugodnosti in dohodkov za prebivalce.

1496 se je v Višnji Gori kot deveta po vrsti na Slovenskem ustanovila mestna šola!
Nad mestom so imeli svoj grad Višnjegorski gospodje, ki so izhajali iz rodu sv. Heme Krške.
Med najpomembnejše se še posebej za današnji čas lahko šteje Albert Višnjegorski, ki je leta 1200 priključil Sloveniji Belo krajino!
Luteranska vera je prišla tudi v mesto, prvi pridigar je bil Jurij Maček.
Mestna cerkev je posvečena sv. Ani (žegnanje je prvo nedeljo po 26. juliju). Na žegnanjsko nedeljo je na Mestnem trgu tradicionalni Anin sejem
V Avstroogrski in kasneje v Kraljevini Jugoslaviji je imela Višnja Gora status mestne občine.
po II. svetovni vojni je 1952 bila ponovno ustanovljena mestna občina Višnja Gora, ki pa je bila ukinjena tri leta pozneje. Do leta 1965 je imela Višnja Gora krajevni odbor, nato le krajevno skupnost.

Da je Višnja Gora mesto, se je kar nekako pozabilo, oziroma tega upravni in oblastni organi niso več upoštevali ali omenjali,vse do 29.2.2000, ko je
Državni zbor Republike Slovenije sprejel SKLEP, s katerim ugotavlja, da imajo status mesta, v skladu s predpisi, ki so veljali v času podelitve, naslednja naselja (po abecednem vrstnem redu): Ajdovščina, Bled..Velenje, VIŠNJA GORA, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec.

Sklep je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 22, dne 10.3.2000.